Pri iskanju zdravstvene pomoči so pacienti deležni posebnih pravic glede na veljavno zakonodajo. Februarja 2008 objavljen Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08), ki se je začel uporabljati 26. avgusta 2008, obstoječemu sistemu zdravstvenega varstva dodaja kakovost in postavlja paciente, kot šibkejše udeležence v procesu zdravstvene oskrbe, v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju.

DOLŽNOST POJASNILA
Zdravnik ima dolžnost, da pacienta seznani s predvidenimi diagnostičnimi postopki ter načini zdravljenja na način, da bo to pacient lahko razumel.
Pacienti so med zdravljenjem večkrat postavljeni v položaj, ko morajo podpisati npr., da se strinjajo z določenim operativnim ali kakšnim drugim posegom oziroma, da morajo odločiti kakšno obliko zdravljenja želijo. Pacienti praviloma niso zdravniki, zato ne poznajo prednosti in slabosti različnih metod zdravljenja ali operativnega posega.
Zdravnik mora torej pacientu pojasniti vse v zvezi z njegovo boleznijo, možnostmi zdravljenja in posledicami. Pojasnilo mora biti kratko, jedrnato, razumljivo in predvsem brez tujk.

ZAMENJAVA ZDRAVNIKA IN DRUGO MNENJE
Če z zdravnikom pacient ni zadovoljen, ga lahko kadarkoli zamenja. Pacient ima pravico do svobodne izbire ne le zdravnika, ampak tudi zdravstvenega zavoda. Vsak bolnik ima tudi pravico do drugega zdravniškega mnenja, vendar ga mora plačati sam.
Prav tako ima vsak bolnik pravico do vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo. To pravico najpogosteje uporabljajo svojci umrlega bolnika ob sumu zdravniške napake pri zdravljenju. Zdravnik lahko tak vpogled v zdravstveno dokumentacijo umrlega zavrne le, če je umrli to izrecno zahteval pred smrtjo.

ZAVRNITEV ZDRAVLJENJA
Bolniki imajo pravico do zavrnitve zdravstvene oskrbe. Le to lahko zavrnejo tudi vnaprej, na primer za primere, ko ne bodo pri zavesti. Tako lahko vsak bolnik na posebnem obrazcu označi katere zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, taka odločitev pa je veljavna pet let. Ta obrazec morajo podpisati pacient, osebni zdravnik ter zastopnik pacientovih pravic. Nato ga je potrebno overiti na upravni enoti ali pri notarju, originalen obrazec pa se nato osebno odnese na najbližjo območno enoto ZZZS.

PRIJAVA ZDRAVNIŠKE NAPAKE ALI MALOMARNEGA ZDRAVLJENJA
Vsak bolnik, ki meni, da so mu bile kršene njegove pravice, se lahko pritoži na zdravstveni zavod. Tako lahko doseže obravnavo in odpravo napake, opravičilo in izplačilo denarne odškodnine. Pri varuhu pacientovih pravic lahko prijavijo malomarno zdravljenje ali zdravniško napako, ki jo potem obravnava zdravniška zbornica. V primeru pozitivne rešitve oz. potrditve napake oz. malomarnosti, lahko bolnik zahteva tudi primerno odškodnino za povzročene posledice in nevšečnosti.

Vsi, ki bi radi izvedeli več o svojih pravicah, lahko pomoč poiščete pri katerem od zastopnikov pacientovih pravic, ki se nahajajo v več krajih po Sloveniji: v Ljubljani, Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski soboti, Novi Gorici, Novem mestu ter Ravnah na Koroškem.

ČAKALNI SEZNAMI
Čakalni seznami veljajo kot zbirke osebnih podatkov. Paciente se uvršča na čakalne sezname, če ne gre za nujno zdravstveno pomoč. V čakalni seznam se jih vpisuje po vrstnem redu naročanja, pri čemer imajo pri čakanju na izvedbo zdravstvene storitve prednost pacienti, pri katerih je po strokovnih standardih podana večja stopnja nujnosti zdravstvene obravnave.
V zvezi s čakalnimi seznami je bistvo spoštovanja pacientovega časa v tem, da se paciente obravnava v takšnem vrstnem redu, kot so bili vpisani v čakalni seznam. V skladu s tem pravilom zakon predvideva, da lahko pacient spremlja morebitno (upravičeno ali neupravičeno) spreminjanje vrstnega reda čakajočih pacientov ter se seznani z razlogi za spremembe.
Poleg tega, da ima pacient možnost seznanitve s čakalno dobo in razlogi zanjo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je naročen.